Stres – prijatelj ali sovražnik?

V torek, 6.3.2018 smo se zaposlene v Lekarni Ig udeležile predavanja z naslovom Stres – prijatelj ali sovražnik, ki ga je organizirala ambulanta družinske medicine na Igu v sodelovanju z ZVC Vič – Rudnik. Predavala je  Daniela Fiket, dr.med., specialistka psihiatrije in psihoterapevtka.

Kaj je stres?
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi na dogajanje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi imela stalno prisotne simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku.

Stres je torej nek dogodek ali sprememba, ki zamaja naše ravnovesje in temu se moramo telesno in psihično prilagoditi. Takrat občutimo stres, kar pa ne pomeni vedno nekaj slabega, ta sprememba je lahko tudi pozitivna. Stres je nekaj naravnega in ga doživljamo vsi. Če za primer vzamemo plen in plenilca – oba se borita za svoje preživetje in oba ob tem občutita stres. Stres doživljamo vsi, od vsakega posameznika posebej pa je odvisno kako se bo z njim spopadel.

Ali je stres res vedno sovražnik?
Stresni odziv je način, kako nas telo obvaruje pred nevarno situacijo. Kadar ta odziv deluje pravilno, nam stres pomaga, da ostanemo budni, pozorni in energični. V nujnih primerih nam lahko reši življenje, saj nam daje dodatno moč, da se branimo ali da pritisnemo s vso močjo na zavoro in se tako izognemo prometni nesreči. Če pa stres preseže določeno mejo, ni več koristen in lahko negativno vpliva na kvaliteto življenja.

Nismo vsi enako občutljivi na stres. Nekateri se lahko po določenem stresu takoj opomorejo, drugi pa se po istem dogodku ne opomorejo in stres še kar traja. Če traja več kot 3 tedne, govorimo o prilagoditvenih motnjah, če pa traja več kot 6 mesecev, govorimo o drugih diagnozah kot so depresija, anksiozne motnje, itd.

Nasvet, ki ga danes pogosto slišimo, je »Izogibajte se stresu«. Ampak stres je lahko naš prijatelj v določenih situacijah, saj poveča našo učinkovitost, omogoča nam zmago nad nasprotnikom, uspešno opravljanje izpita ali pobeg pred nevarnostjo.

Če si predstavljamo prijeten nedeljski dan, ko se po kosilu odpravimo na sprehod po gozdu in kar naenkrat pred sabo zagledamo medveda! Kaj se takrat dogaja v našem telesu? Možgani sprožijo odziv telesa na stres: srce bije hitreje in močneje, pospeši se dihanje, mišice se krčijo in začnemo se potiti. Ustavijo se vse »nepomembne« funkcije, kot so prebava, celjenje poškodb, obnova tkiv in reprodukcija. Bele krvne celice že hitijo na mesta možnih poškodb. Izločajo se nevrotransmitorji, ki »blokirajo« kratkoročni spomin, pozornost in premišljene odločitve, zato da lahko možgani izbirajo odziv na bolj neposreden način – boj ali beg? Po končani nevarnosti se telo vrača v prvotno stanje, izkušnja pa se beleži v dolgoročni spomin!

Kaj pa če tak stres traja dlje časa?
Današnji stil življenja velikokrat prinaša s seboj kroničen stres. Denarne težave, težave v službi, konflikti v družini, bolezni/poškodbe, pomanjkanje časa in preobremenjenost. Prevečkrat na dan utrjujemo te negativne dogodke.
Primer: Ko v službi dobimo negativno kritiko, najprej o tem povemo sodelavki. Ko pridemo domov to delimo s partnerjem in na koncu pokličemo še prijateljico. Beležimo NEGATIVNE dogodke, POZITIVNE pa zanemarjamo.

Vse to je stres, na katerega se ne moremo odzvati kot nam je namenila narava in na katerega smo slabo prilagojeni. Posledice so:

Kaj lahko naredimo?

✓ Prepoznajmo stresorje!

✓ Ugotovimo ali imamo vpliv na vzrok stresa? Če imamo, poskušajmo vplivati na vzrok in ga odpraviti, če nimamo, pa se s tem sprijaznimo.

✓ Naučimo se obvladovati čustva in utišati neprijetne misli.

✓ Danes je velik problem osamljenost, izoliranost, sedenje pred računalnikom brez pravih socialnih interakcij. Ljudje potrebujemo podporo, komunikacijo, interakcije, zato se ponovno povežimo z ljudmi.

✓ Poskrbimo za uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo in kakovosten spanec (higiena spanja!).

✓ Naučimo se tehnik sproščanja, kot so vizualizacija (vsak ima varno mesto, ki si ga lahko prikliče v misli), tehnike dihanja in progresivno mišično sproščanje.

✓ Naučimo se reči NE in postavljati meje.

✓ Negujmo svoje stebre moči: zdravje, družina, služba, hobiji in prijatelji. Za ohranitev telesnega in duševnega zdravja je treba poiskati ravnotežje med različnimi področji življenja.

Pod okriljem NIJZ v zdravstvenih domovih potekajo delavnice v manjših skupinah. Na delavnici spoprijemanje s stresom in tehnike sproščanja se lahko prijavi kdorkoli, za delavnici spoprijemanje s tesnobo in spoprijemanje z depresijo pa je potrebna napotitev s strani osebnega zdravnika ali referenčne sestre.

Ali imam vpliv na določeno stvar ali ne?
Podobnost kod tehtnica tudi človek neprestano išče ravnotežje med zahtevami vsakdanjega življenja in svojo sposobnostjo, da se spopade z njimi. Če zahteve prevladajo nad sposobnostmi, izgubimo občutljivo ravnotežje in pojavijo se simptomi stresa. V službi, športu, izobraževanju, umetnosti in na vseh drugih področjih življenja smo najbolj učinkoviti takrat, kadar stopamo po ”ostrini britve”, kar pomeni ravnovesje, a tudi napetost med dolžnostmi in zmožnostmi.

Pomembno je vedeti, da stres ni nikoli posledica zahtev okolja in naših sposobnosti kot takih, ampak le našega odnosa do teh zahtev in sposobnosti. Naše dojemanje vzrokov stresa in sposobnosti za obrambo pred njimi v marsičem odvisna od naše preteklosti. Izkušen avtomobilski dirkač pri hitrosti 200 km na uro na primer ne bo občutil nobenega stresa, pač pa se bo močno potil, če bo moral nastopiti pred polno dvorano poslušalcev. Po drugi strani pa bo izkušen predavatelj zlahka opravil s predavanjem, groza pa ga bo že ob misli na vratolomno hitrost. Vsi imamo različne izkušnje, lastnosti, pričakovanja in sposobnosti, s katerimi se na različne dogodke in okoliščine različno odzivamo. To, kar je za nekoga stres, je za nekoga drugega lahko sprostitev.

Pomembno je, da se zavedate da stres ni vedno slab. Stres nas lahko spodbuja, da napredujemo skozi življenje in dosežemo cilje, za katerimi stremimo- navsezadnje ničesar ni moč doseči brez nekoliko pritiskov in naprezanja. Bistveno pa je, koliko stresa pri tem doživite in kako dolgo ostajate pod njim. Če stresa ne blažite, vam lahko prizadene duševno in telesno zdravje. Zato je pomembno, da se zavedate, kdaj se naprezate prek meja svojih zmogljivosti in telesnih ter duševnih zmožnosti.